en

11. do 19. 12. 2021.

prijavnica za predvajanje filmov na 37. festivalu lgbt filma rok: 1. 9. 2021prijavnica za predvajanje filmov na 37. festivalu lgbt filma rok: 1. 9. 2021prijavnica za predvajanje filmov na 37. festivalu lgbt filma rok: 1. 9. 2021
prenesi prijavnico

urnik on line predvajanj na cinesquare.net

OTVORITVENI FILM: Neslišano

od 12. 12. 2020 00:00
do 14. 12 00:00

Top 3

od 13. 12. 2020 00:00
do 15. 12 00:00

Metamorfoza

od 13. 12. 2020 00:00
do 14. 12 00:00

Med poletjem in jesenjo

od 14. 12. 2020 00:00
do 17. 12 00:00

Dobrodošli v Čečeniji

od 14. 12. 2020 00:00
do 16. 12 00:00

Midve

od 15. 12. 2020 00:00
do 16. 12 00:00

Variações

od 16. 12. 2020 00:00
do 18. 12 00:00

Zima v mesečini

od 16. 12. 2020 00:00
do 17. 12 00:00

Tiha generacija

od 17. 12. 2020 00:00
do 19. 12 00:00

Nepokorni

od 17. 12. 2020 00:00
do 19. 12 00:00

Bridka leta

od 18. 12. 2020 00:00
do 20. 12 00:00

Česar si ne upamo

od 18. 12. 2020 00:00
do 21. 12 00:00

Sveti Narcis

od 19. 12. 2020 00:00
do 21. 12 00:00

Bonnie & Bonnie

od 19. 12. 2020 00:00
do 21. 12 00:00

sledi

Članek

Dobrodošli v Čečeniji

Dobrodošli v Čečeniji (Welcome to Chechnya) je ameriški dokumentarec, ki obravnava pogrome nad geji in lezbijkami, ki se dogajajo v Čečeniji od leta 2017. Film, ki ga je režiral David France, je od premiere januarja 2020 dosegel mednarodno prepoznavnost in hvalo, nedavno pa ga je odkupila tudi TV mreža HBO. Dokumentarec vsebuje skupek pričevanj LGBT posameznikov, ki so preživeli mučenje...

Članek

"Ko odrastem, bom punca"

Punčka (Little Girl) je celovečerni dokumentarni film nam že znanega režiserja Sébastiena Lifshitza, ki je premiero uzrl spomladi na Berlinalu v sekciji Panorama. Trenutno je film med nominiranci za evropsko filmsko nagrado, ki jo decembra razglasi Evropska filmska akademija. V intervjuju za Living Room je režiser povedal, da je v želji po dokumentarcu na to temo na spletnih forumih za starše objavil oglas, da išče družino s transspolnim otrokom, ki bi bila pripravljena spregovoriti pred kamero. Tako je spoznal mati sedemletne Sashe, ki je želela osvetliti probleme, s katerimi se je zaradi nerazumevanja okolice spopadala njihova družina. Njuno srečanje se je razvilo v sodelovanje in nastal je pretresljiv, lirično posnet film. "Ko odrastem, bom punca," je Sasha pričela razlagati svojim staršem, pripadnikoma delavskega razreda, že pri svojih treh letih. Ruralni severo-vzhodni predel Francije, kjer živijo, pa ni preveč odprtega duha. Baletni krožek in šolsko okolje so za malo Sasho vir žalosti, saj tam naleti na neodobravanje odraslih. V svojo rožnato sobo, razen staršev in sestre, ne spusti nikogar, saj prijateljev raje sploh ne povabi domov.  Mati in oče Sasho podpirata in ji želita pomagati iz stiske, ki jo drži v sebi, zato se odločijo za obisk pri osebni zdravnici. Ta transspolnosti ne razume dovolj, je pa vseeno koristna, saj jih napoti k strokovnjakom v Pariz. Sasha in mati sta tam prvič soočeni s specialisti s področja transspolnosti, ki jima prijazno odgovorijo na goreča vprašanja, na katera jima prej ni znal odgovoriti nihče. Prav tako jima napišejo zdravniško potrdilo, ki šolsko osebje obvezuje, da Sasho naslavljajo kot deklico, kar so prej zavračali. Dokumentarec se odlikuje po izredni bližini, ki jo doseže tudi s pomočjo filmskega formata, ki je vizualno bliže fikciji. Kamera je ves čas blizu Sashe in skuša ujeti vsako solzo v pogosto orošenih očeh. Njeni občasni pogledi v kamero pa govorijo o medsebojnem zaupanju, ki sta ga ustvarila z režiserjem. Ta je bil tudi prvi zunanji gost, ki je smel vstopiti v njeno sobo. Režiser je v prej omenjenem intervjuju pojasnil, da je Sasha za svoja leta izredno zavedna, saj je v snemanje filma privolila rekoč, da bo ta film pomagal še vsem drugim otrokom, ki so v podobnem položaju. Prav tako pa ni dovolila, da ji govori, kaj naj dela pred kamero, saj ni želela igrati "lika" same sebe. Obenem je pohvalen režiserjev pristop, saj film ne kaže s prstom na "negativce", torej na vse, ki nimajo ne razumevanja ne strpnosti do protagonistke. Namesto tega se osredotoča na posledice neprijaznih odzivov, ki dobijo vidno obliko v Sashinem čustvovanju, pa tudi pri stiski obeh staršev. Kot se zdi, pa imajo s sprejemanjem težave predvsem odrasli, saj se z otroki v šoli Sasha dobro razume. Med njihovo igro po šoli, kjer se vidi, da jo otroci lepo sprejemajo, njena mati komentira: "Bi bilo preveč, če bi od odraslih pričakovali isto?" Režiser Sébastiene Lifshitz je najprej posnel tri igrane filme, od katerih je bila mednarodno posebno uspešna gejevska ljubezenska zgodba Skoraj nič (Presque rien, (2000). Tri leta za njo pa smo videli film Wild Side. Kot mojster dokumentaristike se je izkazal že pri svojem prvem dokumentarnem celovečercu The Crossing (2001), ki je premiero uzrl na festivalu v Cannesu. V svojih dokumentarcih najraje odkriva marginalne in queer življenjske zgodbe: The Invisibles (2012), Adolescents (2019). S trans tematiko se je soočil že v filmu Bambi (2013), kjer je portretiral ikono pariškega nočnega življenja, Marie-Pierre Pruvot, ki velja za prvo znano francosko trans osebo, rojena je bil v Alžiriji leta 1935. Tudi njegov naslednji film bo obravnaval trans tematiko, snemal pa ga bo v Ameriki, a šele v letu 2021, saj se je snemanje zaradi epidemije prestavilo. Simona Jerala Več na: https://www.hollywoodreporter.com/review/little-girl-petite-fille-review-1280615 https://filmisafineaffair.com/index.php/reviews/little-girl-petite-fille-by-sebastien-lifshitz https://www.theguardian.com/film/2020/sep/23/little-girl-review-gender-documentary-france https://lwlies.com/reviews/little-girl/  

Članek

Peder, faggot, puff, fruit, … - Moffie

Moffie bi v slovenski jezik najpreprosteje lahko prevedli kot peder. Beseda, ki se je v Južni Afriki še danes izogibajo, saj označuje nekoga šibkega, feminilnega in pa nekdaj  ilegalnega. Beseda, ki v njihovi zgodovini nosi toliko bolečine, je danes še vedno stvar spotike in stigme. Naslov četrtega celovečerca Oliverja Hermanusa, Moffie, ki ga imamo priložnost videti na letošnjem festiv...

Članek

36. Festival LGBT filma: Med preteklostjo in prihodnostjo

V prihodnosti leta 2020 ne bomo mogli opisovati brez omembe korone in globokih posledic, ki jih je pustila v našem vsakdanu, tudi na filmski sceni. Kinematografija iz učinkov divjanja virusa ni izvzeta: če so v preteklosti filmi v času kriz in kolektivne stiske ljudstvo vabili v svoj fiktivni objem in jim pomagali prebroditi težke čase, so letošnja odpoved filmskih festivalov, zaprtje kinod...

Obvestilo

ZMAGOVALEC OBČINSTVA NA 36. FESTIVALU LGBT FILMA

Spletna edicija 36. Festivala LGBT filma se je včeraj uspešno zaključila! Tudi to leto so si lahkogledalk_ci ogledali pester izbor kratkih, celovečernih in dokumentarnih filmov ter oddali glas za svojefavorite. Publika je v letu 2020 za najboljši film festivala izbrala ameriški dokumentarni filmDobrodošli v Čečeniji (2020). Dobrodošli v Čečeniji (Welcome to Chechnya), ZDA, 2020, 107’...