ANIMALS

Projekcijo bo z nagovorom uvedel minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Po projekciji se bodo s Polono Černič pogovarjali: Tatjana Bobnar; Aljoša Gadžijev, strokovni sodelavec Zagovornika načela enakosti; Linn Julian Koletnik; Roman Kuhar in Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje.

Film je posnet po resničnem dogodku iz leta 2012, ko je skupina moških do smrti pretepla geja Ihsaneja Džarfija. Storilci so bili prvi obsojenci umora iz sovraštva do LGBT oseb v Belgiji. Film se začne z družinskim praznovanjem, na katerem se Brahim pripravlja, da sorodnikom predstavi svojega fanta. Fant ne pride, zato ga gre Brahim iskat v mesto. Kar se zgodi v naslednjih nekaj urah, je sovražno in brutalno razčlovečenje geja samo zato, ker je gej. Film vsebuje eksplicitne prizore nasilja.

Režija: Nabil Ben Jadir
Država: Belgija, Francija
Leto: 2021
Podnapisi: slovenski (svp), angleški (ap)
Dolžina: 91'

Nakup kart preko spleta

Dosje: Ihsane Džarfi

Ihsane Džarfi (1980–2012) je bil umorjen aprila 2012 v belgijskem mestu Liège. To je bil prvi primer homofobnega umora, ki ga je priznal belgijski zakon.

Dvaintridesetletni belgijski Maročan in gej Ihsane Džarfi je izginil 22. aprila 2012. Nazadnje so ga videli odhajati iz gejevskega lokala Open v središču Liègea, nakar se je zaklepetal s skupino moških v avtu znamke Volkswagen Polo in se z njimi odpeljal neznano kam.

Po besedah enega od štirih storilcev so Džarfija tepli že v avtu, da »bi homiču dali lekcijo«. Džarfi, tudi sam musliman, naj bi rekel, da si želi oralni seks z muslimanom, kar je eden izmed napadalcev tudi bil. Ta je priznal, da »ni prenesel, da bi gej govoril o islamu«, drugi pa je povedal, da ni mogel ohraniti mirne krvi, ko jih je začel Džarfi nagovarjati h gejevskemu seksu. Hoteli so ga ponižati zaradi njegovega »pomanjkanja spoštovanja«. Preden so ga srečali, niso imeli nikakršnega načrta, da bi pretepli in mučili kakega geja; bili so zelo pijani in po pričevanjih, naj bi iskali dekleta, Ihsane pa jim je prekrižal pot zgolj po naključju, ki pa je dogodke tiste noči zasukalo v nepredstavljivo grozljivo smer.

Iz središča mesta so se odpeljali na obrobje in parkirali v odmaknjenem gozdu. Tam so napadalci Džarfija slekli ter ga več ur brcali, pretepali in mučili. Povzročili so mu zelo hude poškodbe, med drugim kar sedemnajst zlomov reber in raztrganine notranjih organov. Ukradli so mu denar in mobilni telefon ter ga pustili golega ležati na tleh, kjer je izkrvavel. Zdravniški izvedenec je ugotovil, da je Ihsane Džarfi umrl štiri do šest ur zatem, ko so ga pustili samega na kraju zločina. Njegovo truplo je na blatni poti ob električnem drogu šele devet dni pozneje, 1. maja 2012, našel neki voznik. Policija je po ogledu trupla na kraju zločina takoj ugotovila, da je umrli prestajal grozljivo večurno mučenje in izživljanje. Razsežnosti surovega zločina nad dvaintridesetletnikom so šokirale in globoko prizadele prebivalke_ce mesta Liège.

Mutlu Kizilaslan (v času umora star 30 let), Jeremy Wintgens (30), Jonathan Lekeu (25) in Eric Parmentier (36), vsi štirje z dokumentirano kriminalno preteklostjo, so bili s pomočjo ukradenega Džarfijevega telefona locirani pet dni po najdbi njegovega trupla, in februarja 2014 obtoženi homofobnega umora in tatvine, ob številnih oteževalnih okoliščinah, vključno s tem, da so storili umor z namenom tatvine, mučenja ter nečloveškega in ponižujočega ravnanja. Sodišče je Mutluja Kizilaslana, Jérémyja Wintgensa in Erica Parmentierja obsodilo na dosmrtno zaporno kazen, Jonathana Lekeuja pa na trideset let zaporne kazni. Primer pomeni precedens v belgijski kazenski zakonodaji, saj se je prvič zgodilo, da je belgijsko sodišče zločin po novi zakonodaji obsodilo kot homofobni umor. Ta odločitev in sprememba zakonodaje na področju zločinov iz sovraštva pa sta tudi pomembno spreobrnili zgodovinski tok boja proti nasilju nad LGBTQIA+ osebami v Belgiji.

Pri Centru za enake pravice in možnosti so izrazile_i olajšanje, ker je bila na sodišču homofobija prepoznana kot oteževalna okoliščina. »Umoriti kogarkoli je že tako zavržno dejanje,« je dejal direktor Jozef De Witte. »Če pa je umor storjen na osnovi spolne usmerjenosti, ne prizadene le dotičnega človeka, ampak družbo v celoti. Tovrstna kriminalna dejanja sprožijo občutke ranljivosti pri žrtvinih prijateljicah_ih in družini, pa tudi med samimi geji. Prav tako močno stigmatizirajo manjšino in slabo vplivajo na vso družbo.«

Kruti zločin iz sovraštva je močno vplival tudi na družino Ihsana Džarfija. Njegov oče, Hasan Džarfi, je leta 2013 izdal knjigo Ihsane Džarfi, predor žalovanja (Ihsane Jarfi, le couloir du deuil), v kateri piše o naključnih dogodkih, ki so pripeljali do sinove ugrabitve in umora, in obsodi vsakršno nestrpnost do homoseksualcev, muslimanov_k ali do katerekoli manjšine. Na njegovo pobudo je bil ustanovljen tudi Sklad Ihsaneja Džarfija, saj je v boju proti nestrpnosti, diskriminaciji in homofobiji našel pot, da je lahko prenesel bolečino ob izgubi sina in preživel.

Primer umora Ihsana Džarfija je sprožil veliko polemik in analiz ter umetniško-kritičnih refleksij, ki so segle preko belgijskih meja. Za dramatizacijo zločinskega napada na Džarfija je poskrbel švicarski sociolog in gledališčnik Milo Rau, ki je režiral dramo Repriza: zgodovina(e) gledališča (I) — La reprise: Histoire(s) du Théâtre (I), ki je bila prikazana tudi na mednarodnem gledališkem festivalu Edinburgh International Festival 2019. Belgijski režiser Nabil Ben Jadir pa je leta 2021 posnel film Animals.


------
Kontakti, na katere se lahko obrnete na pomoč v primeru doživljanja različnih oblik nasilja:
- Društvo za nenasilno komunikacijo  
- Legebitrina svetovalnico za psihosocialno podporo
- Legebitrina pravna svetovalnica
- več povezav