Transformisti in njihov režiser Chad Hahne
Kakšne so vaše vezi s Kubo in kako je prišlo do ideje za film?
Moje vezi segajo več kot dvajset let nazaj, ko sem z družino prvič obiskal otok. Bil sem še najstnik in takoj so me prevzeli ljudje in lepota pokrajine. Kasneje sem začel delati v filmski industriji in pomagal sem pri dokumentarcu Kako preživeti kugo (How to Survive A Plague, prikazan na našem festivalu leta 2012), ki govori o hivu in LGBTQ-aktivizmu. Tedaj sem si zaželel, da bi tudi sam posnel film o kvirovski skupnosti in poti so me speljale na Kubo. Zaradi ameriške blokade pa tudi slabega kubanskega informiranja, mi je bila tamkajšnja LGBTQ-scena docela neznana. Tako da sem odpotoval na otok, obiskal različna mesta, srečeval ljudi in prisluhnil njihovim zgodbam. V parku v Santa Clari sem naletel na moža, ki je postal producent mojega filma. Vpeljal me je v svet transformizma ter mi pojasnjeval poseben status in zgodovino Santa Clare. Skupaj sva potem začela delati na filmu.
Za film ste posneli veliko oseb, ste morda ugotovili, kako se identificirajo, so geji, trans, nebinarne osebe ali celo hetero?
Kubanski svet dregic je v primerjavi z zahodom dokaj pisan. Nekateri performerji se dojemajo kot moški, drugi so trans itd., mislim pa, da nisem naletel na nobenega strejta, ki bi se le preoblačil.
Nekje ste povedali, da ste film pravzaprav snemali na skrivaj. Kako to? Kajti Kuba ni več tako represivna država do LGBT-populacije kot je bila v preteklosti, ali pa ste se le želeli izogniti obsežni birokraciji?
Kubanska vlada zahteva dovoljenja za vsa snemanja v državi. Zdelo pa se mi je, da v tem primeru ne bom svoboden, da me bodo nadzirali in mi morda česa ne bodo dovolili. Na primer snemal sem v enem od bivših sanatorijev za bolnike s hivom, ki so bili kot zapori in ki se jih ne sme snemati. Če bi za moje delo vedela oblast, mi tega ne bi dovolila. Gotovo pa nisem prvi, ki je snemal nelegalno na Kubi, kajti želja po avtentičnem prikazovanju zgodovine se navadno tepe s podobami, ki bi jih rada širila oblast. In odnos kubanskih oblasti do LGBTQ-populacije v zgodovini ni bil rožnat.
Ali ste film prikazali na Kubi, kakšni so bili odzivi tam in kakšni drugod po svetu?
Seveda sem se vrnil v Santa Claro in prikazal film transformistom, ki nastopajo v filmu, pa tudi producentu Omarju Martinu, ki živi tam. Njihove zgodbe pripovedujem z njihovimi besedami, zato sem tudi potreboval njihovo privolitev. Nikakor si nisem želel ogrožati življenja kogarkoli, ki se je izpostavil kameri.
Brane Mozetič