


Film se odlikuje v tem, da nas postavi v izkušnjo, ki je večini od nas tuja. Gre za kinematografsko izkušnjo, ki bo morda spremenila vaše razmišljanje, občutke – in celo to, kaj slišite.
Adriana Llabres izriše vlogo mlade ženske Miriam, ki se znajde v vrtincu čustev. Miriam kmalu ugotovi, kako je, če pričneš postopoma izgubljati razumevanje slušnega sveta na način, kot ga je bila vajena in tega ne more nikakor spremeniti. Čeprav dela kot učiteljica znakovnega jezika in je njeno dekle gluho, postopna izguba sluha njeno življenje obrne na glavo. Miriam namreč ni le učiteljica, temveč tudi ljubiteljica glasbe in gledališka igralka. Vse varno znane stvari, kot so vrvež mesta in toni avtobusnih prevoznikov, se počasi spreminjajo v nejasno šumenje, dokler se na koncu popolnoma ne razblinijo. Llabresova občinstvo očara s spreminjanjem Miriaminega mesta v svetu, ko mora zaradi slabšanja sluha ponovno ovrednotiti svoje delo, hobije in ljubezen.
Režiser Diego del Rio – ki je v enem od intervjujev omenil, da je ta film pravzaprav dvojezičen z mehiškim znakovnim jezikom in s španščino – pripoveduje zgodbo s samozavestjo, k čemur pripomorejo posnetki s soncem obsijanih mehiških mestnih pokrajin, ki jih je posnel snemalec Octavio Arauz. Oblikovalca zvoka Miguel Hernandez in Mario Martinez nas odlično vodita po spreminjajoči se zvočni poti in film napolnita z zvoki, ki imajo s spreminjanjem Miriaminega stanja vedno večji pomen, hkrati pa naredita prostor tudi za tišino in naše vrednotenje le-te. Film nam omogoča, da skupaj z glavnima protagonistoma doživimo brezup skozi avtentičen zvok – celotno zgodbo zaznavamo skozi Miriamina ušesa. Film gradi na empatiji in predstavi skupnost oseb z okvaro sluha kot raznoliko skupino, polno individualnosti in različnih pogledov. Pri čemer pokaže, kako zelo je skupnost oseb z okvaro sluha podobna katerikoli drugi skupnosti. Navidezno različni izzivi, s katerimi se spopadamo, so pogosto le različice istih vprašanj. In žal je sestavni del večine od njih internalizirana diskriminacija.
Po projekciji se nam bo v pogovoru pridružil režiser. (Za tolmačenje v znakovni jezik bo poskrbljeno.)
Diego del Río je gledališki in operni režiser, profesor igre in pisatelj. Režiral in prevedel je več kot 30 iger pomembnih mehiških in mednarodnih dramatikov. Leta 2021 je za svoj avtorski projekt Coordenadas Sutiles prejel nagrado METRO v kategoriji najboljši gledališki projekt, izdan v digitalni obliki. Film Vsa tišina je njegov prvi celovečerni igrani film.
Polona Černič