en
INTERVJU

Intervju z umetnico Saeborg, eno izmed protagonistk dokumentarca Queer Japan

Živite in ustvarjate v Tokiju. Kako izgleda vaš vsakdan?

Večino časa preživim v svoji hiši, saj delam doma. Ker pa živim v bližini gejevske četrti Shinjuku, se lahko pogosto dobivam s svojimi prijatelji. Obenem sem redna članica najbolj fetiš zabave – Department-H, ki jo tam priredijo enkrat na mesec, in ki je zame tudi eden najbolj zabavnih dogodkov v Tokiju.

Kako so figure iz lateksa postale medij vašega umetniškega izraza?

Všeč mi je bil film Vegas in space. Name je vplival prizor, kjer kraljica preobleke, drag queen, v filmu nosi žensko masko. Ko sem gledala ta film, sem odkrila, da bom bliže svojemu idealu, če si nadenem masko.

Kaj vam pomeni beseda queer? Ali se na Japonskem ta izraz uporablja?

Ne poznam sicer vseh pomenov, ki jih v angleščini zaobjema beseda queer. Na Japonskem pa to besedo uporabljajo zgolj določeni inteligentni ljudje. Zame je queer nekdo, ki je razvil nov družbeni spol, obenem pa tudi svobodno obliko seksualnosti.

Kako je biti ženska v Tokiju ali na Japonskem? Kako se sami vidite znotraj japonske družbe?

Biti ženska na Japonskem je še vedno težko. Zato pa nosim obleko iz lateksa, saj se želim na ta način osvoboditi različnih družbeno-spolnih vlog. Z nošenjem lateksa lahko presegam raso, spol in celo človeško telo samo. Večina ljudi se mi posmehuje. Ampak imam pa ogromno svobode.

Materiali, ki jih uporabljate, se zdijo umetni in plastični. Ali kaj razmišljate o tem, kakšen vpliv na okolje ima vaše ustvarjanje?

To, da je moja obleka iz lateksa, je bistvenega pomena. Ko vanjo vpiham zrak, lahko dosežem popolno obliko. Lateks je tudi izredno fleksibilen in se zato zlahka zlije z mojim telesom. Moje telo se razširi, zato ker je lateks kot njegova druga, umetna koža. Lateks je plastičen material in se nekega dne povrne nazaj v zemljo.  

Graham Kolbeins, režiser filma Queer Japan, je Američan, belec in strejt moški. Ali je po vašem mnenju naredil dober, korekten dokumentarec? Ali ste imeli kakšen zadržek glede tega, da režiser filma ni niti queer niti Japonec?

Graham je zelo prijeten, vsi ga imajo radi. Jezikovni prepreki navkljub, je prepričal vsakogar. Zaveda se odgovornosti, ki jo ustvarjanje takšnega filma nosi s sabo. Grahama je treba zelo ceniti, saj s tem filmom širi zavedanje, osvešča. Ta film resnično obožujem!

Simona Jerala