en

Besedilo je avtorica pripravila pred svojim predavanjem o filmu Bille in Ema na Gimnaziji Ptuj.

Billie and Emma (Filipini, 2018)

Režija: Samantha Lee

Scenarij: Samantha Lee

Igralci: Gabby Padilla, Zar Donato, Beauty Gonzalez, Cielo Aquino, Ryle Paolo Santiago 

 

Ko je oče izvedel, da je Billie lezbijka, jo je poslal h pobožni samski teti Kate, učiteljici religije na dekliški katoliški gimnaziji. Skozi film na eni strani spremljamo učenje o katoliški doktrini, katere center vseh medčloveških odnosov je bog, na drugi strani pa vsakdanje življenje najstnic, ki živijo drugače od naukov stroge katoliške šole, ki jo obiskujejo. Najpopularnejše dekle šole, odličnjakinja Emma,  ima nezaščitene spolne odnose s svojim fantom Miguelom in zanosi, zaradi česar ji grozi izključitev iz šole, Billie pa s svojim deškim videzom in stališči sporoča, da se ne podreja katoliško sprejetim merilom dekliškega videza in normativne heteroseksualnosti. Vse pa se še bolj zaplete, ko se Billie in Emma nepričakovano zbližata in svoje ljubezni prav nič ne skrivata, Emmina mama pa predlaga, da Emma splavi in s čimer se Emma strinja.

V filmu tako vidimo nasprotje med katoliškim pojmovanjem ljubezni, spolnosti v okviru zakonske zveze in odnosa do nerojenih otrok ter realnostjo situacije, v kateri se je po  nezaščitenem spolnem odnosu znašla protagonistka. Navsezadnje, kaj ima odnos med Emmo in Miguelom opraviti s pravo ljubeznijo in spolnimi odnosi v okviru zakonske zveze in katoliško vero? Kakor pravi Sv. Pavel so zakonska zveza, celibat in samskost le različne oblike ljubezni in vsi heteroseksualni spolni odnosi izven okvira zakonske zveze (in) ki ne vodijo v prokreacijo, so grešni. Bog in otrok morata biti tako vedno v središču vseh seksualnih in medosebnih odnosov verujočega. In prav na slednje namiguje tudi dilema med tem ali naj si mlado dekle, ki je komaj na začetku svoje življenjske poti, prizadeva uresničiti svoje sanje glede izobrazbe in poklica ali naj se odloči, da bo mati in se tem odpove svojim željam in ambicijam. A v Emmini odločitvi, da bo nadaljevala s svojim življenjem in sebe postavila pred otroka lahko prepoznamo Rousseaujev koncept amour de soi oziroma prave ljubezni do sebe v nasprotju z amour de propre. Slednja je družbeno pogojena in z vzgojo privzgojena ljubezen na podlagi družbenih (v tem primeru katoliških) prepričanj, medtem ko je amour de soi prvinska ljubezen do sebe, kajti če ljudje najprej ne poskrbijo zase in za svojo blaginjo, ne morejo primerno poskrbeti tudi za druge. Film, v kontekstu strogega katoliškega okolja preko svojih protagonistk predstavi idejo, da si moramo ljudje prizadevati uresničevati sebe, svoje bistvo in poslanstvo. In kakor uporniško pove Billie v eni od šolskih debat o homoseksualnosti, lahko tudi v samouresničitvi  prepoznamo odraz predstave stvarnika, ki nas je ustvaril po svoji podobi in točno takšne, kakršne moramo biti.