en

Kaj je bil povod, da ste se odločili posneti ta film?

Ljudje so mi govorili, naj ne opravim operacije, saj bom izgubil vse, kar sem uspel zgraditi. Oboževali so Galore zato, ker je bila debela in kljub temu popolna, delovna ter glamurozna. Zdelo se mi je izjemno zanimivo, da je tako govorilo veliko ljudi in zato sem navezal stike z Dyzlo filmom, s katerim sem že sodeloval v preteklosti. Vprašal sem jih, ali bi me bili pripravljeni spremljati skozi proces ter posneti dokumentarec. Da bi videli, kako bi se spremenil in kako bi se spremenilo moje življenje. Odgovorili so mi, da če bo kdo posnel ta film, morajo biti to oni! In tako se je nekaj mesecev kasneje začelo snemanje. Dokumentarec predstavlja precej osebno zgodbo o tem, kako ste se borili s svojo težo.

Vam je bilo težko sprejeti življenjsko odločitev, ki zahteva precej poguma in odrekanja?

Odločitev je bila že sprejeta. Te operacije sem si želel že dolgo časa. A nikoli nisem imel dovoljenja, da jo opravim, zaradi zelo strogih zavarovalniških smernic. Težko je bilo dovolitikameram in ljudem, ki jih na tisti točki nisem dobro poznal, da so bili del nekaterih zelo osebnih trenutkov. Zgodba se nanaša tudi na dvome, ali bo izguba teže vplivala na kariero. Kako ste se spopadli z dvomi? To je bil poglaviten razlog, zakaj sem želel, da je vse dokumentirano. Ker sem bil odkrit glede operacije in sem delil svojo zgodbo skozi film in preko socialnih omrežij, je moja kariera zacvetela. Ljudi ne zanima samo lepa podoba. Hočejo me spoznati in hočejo nekaj občutiti, ko me vidijo na odru. »Biti odprta knjiga« je storilo prav to in še mnogo več.

V filmu dobimo dober vpogled v LGBTIQ-skupnost in dreg sceno na Nizozemskem. Kako ste vi doživljali njen razvoj in kako je danes?

Mislim, da bi lahko rekel, da počnem vse to za dreg skupnost. Je močna skupina posameznikov, ki hočejo biti del nečesa. Vsi imamo svoje zgodbe in motivacijo. In na koncu hočemo biti cenjeni ter ljubljeni. Moja pozicija na dreg sceni je zelo podobna materinski figuri, in sem zelo spoštovan za ves trud, ki sem ga vložil v ustvarjanje dreg scene. Menim, da film to odkrito prikaže. To se tekom časa ni pretirano spremenilo.

V LGBTIQ-skupnosti je videz, predvsem pa teža, še vedno precejšen tabu. Kako je to vplivalo na vas osebno in kako na dreg persono?

Mislim, da je biti močnejša ženska v družbi dandanes precej bolj sprejeto in proslavljeno, kot pa biti močnejši moški. Samo poglejte si Lizzo, Beth Ditto, Jill Scott in Adele. Moški velikokrat mislijo, da je močnejša ženska z večjo zadnjico in večjim oprsjem videti super seksi. Tudi geji radi obožujejo samozavestno močnejšo žensko. Moj uspeh kot močnejša drag queen je definitivno potrebno pripisati
njihovi ljubezni in podpori močnejših žensk. Po drugi strani pa je močnejši moški redko viden kot seksi in občudovanja vreden. Zame je bilo izjemno težko doživljati to razliko. Menim, da prihaja iz negotovosti ljudi in stremljenja k družbenemu idealu privlačnega moškega. Zdaj ko sem suh, ljudje reagirajo zelo drugače. Osvajajo me in kažejo interes zame. Na začetku je bilo zelo težko, saj sem se počutil kot ista oseba. Samo zunanjost se je spremenila. Notranja lepota je tisto, kar na koncu nekaj pomeni. In ja, mogoče hočeš biti nekako za oči … tu pa tam … lepota je v očeh gledalca.

Miha Satler